Muzej Kropa.
Vodič razlaga, katere vrste žeblje so včasih izdelovali v Kropi.
O vrstah žebljev, ki so jih izdelovali.
O različnih velikostih za različne namene.
O številu udarcev, ki jih je bilo potrebno zadati razžarjenemu železu, da je postalo želene oblike.
Pa o letu, ko se je začelo, in letu, ko se je končalo.
Pridno poslušam. So mi kot otroku povedali, da če bom poslušala, si bom tudi veliko zapomnila.
Kar naenkrat se zavem, da je moja glava čisto preveč polna vseh podatkov. Ni variante, da bi si vse zapomnila.
Prijatelju šepnem.
– Ej, jaz se ne bom mogla vsega tega zapomniti.
On, flegma kot je, pogleda vame:
– Saj se ti ni treba.
Dobro me je pribil.
In to brez žeblja.
To znajo samo najboljši prijatelji.
ZGAGA 