Koliko časa se že trudiš, da bi bila siva, čeprav je v tebi toliko barve. Da bi bila pridna in pohlevna, ker te bodo samo tako sprejeli. Da bi bila tiho, ko veš, da bi morala spregovoriti.
Veš, da delajo narobe, pa nimaš moči, da bi to ustavila.
Koliko časa si prizadevaš, da bi bila dobra mama, žena, hči, sodelavka, prijateljica, pa nisi najbolj uspešna.
Uspešna nisi, ker so načini tvojega dela njihovi. Niso tvoji. Ti si jih le prevzela in mislila, da delaš prav.
To globoko tam notri čutiš in veš, da je vse laž. Kljub temu se glasno smeješ, se pretvarjaš, da si vesela in močna.
Enkrat se ti bo zalomilo. Enkrat te bo zlomilo. Ne boš več mogla naprej.
Začudeni te bodo gledali in te obsojali.
Predlagala boš, da greste v toplice. Saj taki kot ti vendar za sprostitev vedno hodijo v toplice.
Še dobro, v jacuzziju ti bo voda pljuskala v obraz.
Nihče ne bo opazil, da jokaš.
ZGAGA 