ZGAGA

V moji sobi je okno, ki gleda na cesto. Precej prometno cesto. Mnogokrat se po cesti mimo okna peljejo kolesarji. Kdaj so tiho, kdaj pa glasno govorijo. 
Kaj govorijo? To mi je od vedno uganka.
Naj vam zapišem zloge in ‘zlogovne verige’, ki sem jih slišala zadnje dni, ko so brzeli mimo okna:
… gapa … unta … … čemko … kdunpa … … hujšni … …okani… …veeni …
Ne razumem jih. Strinjali se boste, da povsem jasno dokazujejo, da četudi bi hoteli razumeti, kaj govorijo, ne moremo. Nihče od nas. Ta mini delček govorne verige ne zadostuje niti za prepoznavanje jezika.
Je pa res, da bi jih zlahka razumeli oz. razbrali pomen teh zlogov, če bi se peljali z njimi vštric.
Na dlani se nam znajde rešitev za vse situacije, ko ljudi ne razumemo. Pojdimo z njimi vštric, pa bomo razumeli, kaj nam govorijo. Tako bo življenje boljše in preprostejše.