Gospodinja A se je z vso vnemo lotila priprave čisto ta pravih blejskih kremšnit. Nakup vsega potrebnega je bil cel projekt. Mleko, sladkor, moko, jajca, ekstrakt prave vanilje, rum.
Malo se počuti krivo, saj je kupila listnato testo. Misli si, da če ga dobro razvalja, bo odtehtalo njeno lenobo. Speče obe plasti ter eno položi v pekač.
Potem se loti kreme. Najprej sneg, potem jajca, potem meša, meša, meša. Opazi, da je popolnoma prepotena.
Ha, si misli, bodo pa zato toliko boljše.
Končno vlije kremo v pekač, pazljivo, da se enakomerno porazdeli. Počaka, smetana ne sme iti na toplo podplast.
Čez dve uri nanese smetano in doda še drugo plast listnatega testa, ki jo nežno posuje z mletim sladkorjem.
Kako ponosna postavlja kremšnite na pladenj za popoldansko srečanje kmečkih žena. Še pod tuš, pa lahko odide.
Medtem, ko se Gospodinja A tušira, gospodinja B razvalja dve plasti listnatega testa in prvo da peči v pečico. Med peko z nekoliko manj mleka skuha štiri vrečke vanilijevega pudinga, s katerimi zalije prvo plast testa, ki se je med tem že spekla. Med peko druge plasti stepe smetano.
Ker je puding še pretopel, se gre stuširat, da bo lahko odšla na srečanje kmečkih žena.
Ko si suši lase in se naliči, se puding shladi, nanese smetano in doda še drugo plast testa. Manjka samo še mleti sladkor.
Gospodinja A je na kraj dogodka prišla 10 minut prej, saj si je še vzela čas, da se uredi. Ona res hoče, da je vse postorjeno in najboljše. Verjame, da bodo gostje videli, kako se je potrudila s kremšnitami.
Gospodinja B zamuja, a gostje pridejo vsi kasneje in tega ne opazijo. Obe ponujata kremšnite na isti stojnici.
Pristopi gospod. V očeh se mu vidi, kako bi rad takoj zmazal eno kremšnito. Seže po kremšniti gospodinje A. Kako mu gre v slast. Seže še po kremšniti gospodinje B. Še bolj cmoka.
Gospodinja A nekoliko nečimrna vpraša: Gospod, ste opazili kakšno razliko? Se čuti, da je moja kremšnita boljša, ane?
⁃ Niti ne, me niti ne briga, jaz sem sam lačen.