ZGAGA

Človek, ki mi je to rekel, bo čez slabo uro nastopil na odru Jazza Cerkno. To sem si tako močno zapomnila, ker sva se srečala v zame prelomnih časih. Pod srcem sem nosila prvo dete in z možem sva resno razmišljala, da se vrneva v Cerkno, kjer je najin pravi dom.
Vrniti se domov, pustiti službo, sploh v blaženem stanju, je bilo precej tvegano. Vrniti se v kraj, kjer je malo visokoizobraženih, ki so najpogostejši konzumenti tistega, kar ponujaš. Vrniti se v kraj, kjer lahko drugače misleče prešteješ na prste svojega telesa. Vrniti se v kraj, ki ga imaš rad. Vrniti se v kraj, kjer je mir in kjer je sosed sosedu sosed.
Toliko plusov, še več minusov, a odločitev po srečanju z Zlatkom Kaučičem pade. Če si dober, preživiš, mi reče in mi da novo usmeritev – postati dobra v tem, kar delam.
Od tistega dne imam začrtano to pot in mogoče mi jo nekoč uspe prehoditi. Kdaj se zdi, da je še dolga, kdaj ne. Dober ne postaneš čez noč.
Tisto leto sva začela urejati hišo in se počasi preselila Domov. Po skoraj 9ih letih na glas povem, da mi ni žal. Vse poteka tako, kot mora. Lepo in radi se imamo, veliko časa smo skupaj in v naravi. Dela vedno dovolj, kdaj celo preveč.
Mogoče tudi zato, ker ima Zlatko prav.