Teden dni mineva od vzpona novega sonca. In smo že v novem letu – vsaj tako pravijo staroverci. Temna polovica leta se je prevesila v svetlo.
Dandanes to temno polovico uspešno osvetljujemo z lučkami na vsakem vogalu in v vsakem lokalu. Ker naj nam bi bilo tako bolj toplo (pri srcu), ker nas to osrečuje in tako sporočamo, da je nekomu mar za naše počutje in udobje.
Dobrodelne organizacije so v teh temnih, a umetno svetlih dneh prosile za donacije. To je čas, ki je zato najbolj primeren, vsaj tako že več kot stoletje opeva Božična pesem. Ker je gospodarska rast očitna, smo bili pri zaprošanju uspešnejši. Veliko več ljudi se je odločilo, da podprejo naše namene. Več donacij pomeni, da bomo temino vsakdana nesrečnim osvetljevali tudi v prihodnjih mesecih, ko umetne lučke tega ne bodo več zapovedovale, ko se ne bo več v tolikšni meri poudarjalo, da naj se spomnimo ubogih, bolnih in nesrečnih.
Ja, dejstvo je, da so temni in hladni trenutki za marsikoga del vsakdana. Humanitarci se počutimo poklicane, da jim jih polepšamo, vendar … Kako jim jih bomo osvetlili? Kaj bomo naredili, da jim bo bolj toplo pri srcu? Kaj pravite na toplino medsebojnih odnosov ali pa svetlobo prijaznosti. Dobri medsebojni odnosi so v tem času redka in zato še kako iskana vrlina.
Tega se zavemo, šele ko odvržemo vse materialne stvari. Mogoče res šele ko zbolimo, ko ostanemo sami, ko trpimo.
Danes mineva 81 let od smrti španskega pisatelja in filozofa Unamuna, ki pravi, da se lahko v življenju odločimo za srečo ali ljubezen. Srečni smo, če se ognemo težavam. Če se ozremo proč, ko vidimo trpeče. Če pišmeuhovsko vržemo probleme čez ramo, saj menimo, da se nas ne tičejo. Če izberemo ljubezen, bomo zagotovo trpeli, v sočustvovanju s tistimi, ki jih imamo radi, za katere nam ni vseeno. Če to ni prekletstvo! Po Unamunu se brez trpljenja sploh ne zavedamo življenja. Ga sploh ne živimo. Kot mesečniki hodimo skozenj in si lažemo, da smo srečni. Dejansko pa iščemo in iščemo ljubezen, ki je dosegljiva samo, če smo pripravljeni trpeti. Ker nismo pripravljeni trpeti, se na vse kriplje trudimo trpljenje nas in vseh okoli nas izničiti, a to, kot že vemo, ni tako lahko in zagotovo ne bo jutri.
V našem poklicu je jasno, da smo izbrali ljubezen. In pojma nimamo, kako srečni smo lahko, saj
“Težko je tistemu, ki ni ljubljen, a še težje je tistemu, ki sploh ni sposoben ljubiti.“
V novem koledarskem letu ljubite in bodite ljubljeni!
ZGAGA 