ZGAGA

Pred časom sem naletela na zanimivo razmišljanje o tem, kako ljudje gradimo odnose. Po njihovo imamo v življenju ljudi, ki so naše enke in/ali dvojke in/ali trojke.

Enke so ljudje, ki jih imamo zato, da poskrbimo za razplod. Kako neotesano povedano, ampak gre za to, da želimo, da gre naš rod naprej in v ta namen se združujemo z ljudmi, ki nam to omogočijo. Ko dosežemo nadaljevanje našega rodu, enk ne iščemo več.

Če imamo srečo, je enka tudi naša dvojka. Dvojke so ljudje, ki so nam blizu, ki jih imamo radi in smo jim predani. To so ljudje, s katerimi smo ravnokar ali davno nazaj spletli močno vez in morda sploh ne sobivamo ali sodelujemo več, pa smo še vedno povezani.

Sama jih vidim kot ljudi, s katerimi smo si delili vagon na vlaku življenja, pa so morda na neki točki izstopili. Če v nekem trenutku spet vstopijo, je tako za nas kot za dvojko prijetno doživetje in gremo morda spet združeni naprej, morda pa tudi ne. Nič narobe s tem, dvojk nikoli ne pozabimo in one nas nikoli ne pozabijo. Odnos, osnovan na skupnih vrednotah, dogodivščinah pa tudi preizkušnjah, stoji in se ne pusti zamajati v nobenem primeru.

Je pa povsem drugače s trojkami. To so ljudje, dejansko jih je največ, s katerimi sodelujemo, delamo, ustvarjamo zaradi medsebojnih koristi. Trgovec je do nas prijazen, da nam proda, kar želimo in, če je le mogoče, še kaj zraven. Prijazni smo do uradnika, da čim prej opravimo nujno potrebno. Kolega v službi vas prepričuje, kako vas podpira. Čisto potiho se namreč zaveda, da v primeru, da odidete, več dela pade nanj. Obenem pa tudi mi stremimo k odobravanju naših dosežkov. Sodelavka hoče, da ste v ekipi, ki funkcionira kot družina, kjer se imajo vsi radi. Ta čustva so iskrena, res vas imajo radi. Če izberete pot brez njih, jim je težko, a kmalu poiščejo novega ‘družinskega’ člana in vas k sreči pozabijo. Trojke pač.

Ljudje potrebujemo soljudi in obratno. Ne lažite si, da ste samooskrbni in da nikogar ne potrebujete. V tem ni nič narobe, narobe postane, če so prvotna pričakovanja napačna.

Namreč te tri številke se seveda tudi čudovito mešajo. Ne dobimo samo iz enke dvojk, lahko tudi trojko. Takrat slišimo šušljanja, da jo je vzel ali ga je vzela samo zaradi denarja in hiše.

Kdaj iščemo trojko, da bi nekaj pridobili ali skupaj ustvarili, ugotovimo, da je ta človek tudi čudovita enka in z njim ustvarimo družino. Ali pa da davno po zaključenih poslih še vedno prijateljujemo in se imamo fino.

Pogosto zmotno mislimo, da so člani družine naše dvojke. Lahko so, lahko pa tudi ne. Obstajajo ljudje, ki so babičino dobroto spoznali zgolj v obliki slastnega peciva s črto v sredini. Morda ravno ta črta simbolizira, kako močno se v družinah črti. Morda.

Najbolj boli, ko se zavemo, da je nekdo, za katerega smo bili prepričani, da je naša dvojka, v resnici trojka. Spoznamo, da smo bili naivni in mislili, da nekomu pomenimo toliko kot on ali ona nam. Da smo jih imeli brezpogojno in nadvse radi, oni pa nas samo do te mere, da so dobili, kar so potrebovali.

V resnici to ni nič takega, niti ne posebnega, samo navaditi se moramo, da svet funkcionira tako, da smo si vsi najprej trojke.

Morda ravno s tem vedenjem bolj cenimo to, da imamo tudi enke pa dvojke, ali pa morda celo človeka, ki je vse to, naša enka, dvojka in trojka.

Tak človek nas ima tako rad, da bo videl svojo korist predvsem v tem, da imate korist tudi vi.

Oh, ja, življenje, hvala za 1, 2, 3 …