ZGAGA

ZGAGA piše, ko ji paše. To, kar piše, paše brat.

Jazz Cerkno 2000. Novinar pobira izjave obiskovalcev festivala. Z mikrofonom hodi naokoli in ustavi mojega soudeleženca.

Lahko poveste vaše mnenje o Jazzu Cerkno.

– Uf, super je. Muzika super. Sploh včeraj in kitarist uiuiu. Špica. Tudi celo Cerkno je super.

– Kaj počnete, ko ni koncertov?

– Včeraj sem bil na Poreznu. Stari, a veš, kaj sem našel? Ne morš vrjet. Kako ljudje svinjajo! Dobil sem tetrapak iz 77. leta. 30 let star tetrapak. Čaki, saj ga imam s sabo.

Začne brskati po nahrbtniku.

Novinar se zahvali in začuden odide.

Prijateljeva izjava seveda ni bila objavljena.

Neke noči sem sila v živo sanjala, da me lovi čarovnica, ki me hoče za vsako ceno ubiti. V sanjah se znajdem tako, da ji zbežim na bus št. 4.

Še pod vtisom sanj drugo jutro na postaji za buse takoj pogledam, kam me je štirka ponoči peljala. A vidim, da te številke sploh ni.

O tem pripovedujem sošolcu in se nasmehnem svojim sanjam.

– Saj bus št. 4 sploh ne obstaja, ane?

– Seveda obstaja, reče, za prvi november vozi na Žale.

Čez 15 let pa preberem tale članek
https://www.zurnal24.si/magazin/bizarno/ste-opazili-da-v-ljubljani-ni-trole-s-stevilko-stiri-to-je-razlog-294905

Na marsikatero sem v jesenskih dneh stopila, ko sem šla mimo na sprehod. Pljk se je slišalo pod podplatom, ker je sadež, ležeč tam določen čas, že dodobra zgnil.

Itak, da so se na bližnjem travniku čevlji očistili, tako da odstranjevanje madeža sadeža z njih ni bil neka težava.

Sosedje so rekli, da je bilo kdaj slišati kreg iz bližnje hiše, da mora tepka pasti, ker stara, kot je, čisto preveč obrodi in je vsem v napoto pobiranje zdrizastih sadežev.

A so mati rekli, da dokler bo ona živa, bo tud tepka stala.

Tistega poletnega dne materi zastane srce.

Naslednjega poletnega dne motorna žaga poskrbi, da nas na bujno tepko spomni samo še njen štor.