Kako jih pogrešam. Ljudi, ki zberejo toliko poguma, da si upajo kaj takega reči. Zdi se, kot da bi izumrli. V svoji odrasli dobi jih skorajda ne srečam več.
Izjava, ki pomeni samo eno – ne odstopam od odločitve – pomeni, da se ne bo omahovalo, spreminjalo mnenj, tako ali drugače izmikalo in lagalo v naš fris.
A ni to dober občutek? A ne zato, ker bi se ravno strinjali z govorečim, temveč zato, ker vsaj vemo, pri čem smo. To cenim.
In zraven takih in pri delu s takimi znamo biti zelo uspešni. Če pa so njihove odločitve kljub vsemu preveč v neskladju z našimi prepričanji, pa tudi kmalu ugotovimo, zakaj ne gre in da moramo proč. In to tudi storimo.
Saj vendar tudi za nas velja, da kar rečemo, rečemo, ne?
ZGAGA 