Pravijo, da tistemu, ki zna slišati besedo ne, dobro kaže v življenju. Ne-jev je v življenju nešteto. Po eni strani se jih bojimo, po drugi strani pa so nam dober smerokaz, kako naprej.
Bernard Ross, ki je v svojem poklicnem življenju zbiratelja sredstev že velikokrat prosil, jih je v svoji knjigi The Influential Fundraiser: Using the Psychology of Persuasion to Achieve Outstanding Results tako lično zbral na enem mestu, da marsikdaj preletim ta kratek spisek, ki mi pomaga usmeriti pozornost v razloge za določene ne-je, ki jih pogosto doživljam, da seveda čimprej poiščem pot naprej.
Tukajle je:
Ne, ne za to
Ne, ne za tebe
Ne, ne jaz
Ne, razen če
Ne, ne tako
Ne, ne sedaj
Ne, preveč je
Ne, premalo je
Ne, pojdi stran
In hkrati se že dalj časa poigravam z mislijo, da jo nekolikanj poslovenim, tako poenostavim in vam privarčujem čas, ki bi ga porabili, če bi iskali rešitve. (Pri takih primerkih se jih namreč ne splača.)
In, tukajlele je:
Ne, ne za to, ker ne vem, kaj to je
Ne, ne za tebe, ker nisi ta prave barve
Ne, ne jaz, ker mi je en žlahtnik zrihtal službo in nisem vedel, da bom moral kar nekaj odločati
Ne, razen če narediš tako, da bodo vsi mislili, da je ideja moja
Ne, ne tako, ker tako ne razumem, saj drugače pa tudi ne
Ne, ne sedaj, ker še nisem pripravljen, kar pa tudi ne pomeni, da kdaj bom
Ne, preveč je, ker niti ne vem, koliko hočem
Ne, premalo je, ker je zame osebno premalo
Ne, pojdi stran, ker veljajo vsi zgornji ne-ji in se mi ne daaaaa.
Šalo na stran. Bomo kdaj v poziciji, ko bomo mi nejali vsepovprek? Verjetno kdaj. Bomo isti? Nekateri zagotovo. Zagotovo pa bomo vsi tisti, ki nam pogosto govorijo ne, ko hočemo dobro za vse, vsaj kdaj za trenutek pomislili, kako je človeku na drugi strani in se z njim vsaj pogovorili.
Zna se zgoditi, da se prav takrat zavemo, da si ta oseba sploh ne zasluži ne-ja, temveč vso našo pozornost.
In če se bo, zna biti to eden najboljših da-jev v vaši karieri. Kar vam iz srca privoščim. Lep praznik dela!