Pred časom sem naletela na eno zanimivo razmišljanje o tem, kako ljudje gradimo odnose. Po njihovo imamo v življenju ljudi, ki so naše enke in/ali dvojke in/ali trojke.
ZGAGA
ZGAGA piše, ko ji paše. To, kar piše, paše brat.
Pred časom sem naletela na eno zanimivo razmišljanje o tem, kako ljudje gradimo odnose. Po njihovo imamo v življenju ljudi, ki so naše enke in/ali dvojke in/ali trojke.
Ko smo bili otroci in so morda pri vsaki drugi hiši ali stanovanju že imeli telefon, seveda tistega na številčnico, smo kaj radi brskali po velikem telefonskem imeniku in nabirali ideje, koga vse bi poklicali in kaj bi mu ušpičili. S prijateljico sva tistega dne spet izkoristili trenutek, ko njenih staršev ni bilo doma. Tuhtali …
O, ko bi bilo to mogoče! Kupiti srečo! To bi pa bilo nekaj. Preprosto bi potegnili kreditno kartico in postali srečni. Osrečevalo bi nas vse, kar je v naši okolici, ljudje okrog nas, živali, predmeti, dogodki. Vse bi postalo en sam vir naše nenadkriljive sreče. Jokali bi od sreče, vriskali in skakali do stropa. Zasanjano …
ZGAGA 
You must be logged in to post a comment.