Jaz moram reči, da jo imam. Namreč delam, sodelujem, prisustvujem v nepridobitnih projektih, ki me osrečujejo. Niti ne vem, kako bi to razložila, v glavnem, meni je fajn.
Danes smo naredili pomemben korak naprej v društvu, s katerim sodelujem že več kot pet let, v soboto bo še en odmeven dogodek društva, ki ga z vsem srcem podpiram, poletni projekt mojega zavoda je veselo pod streho, odprla pa sem povsem nov list, na katerem pa še ne vem, kaj vse bom prebrala. Začelo pa se je kar zanimivo.
Namreč nova zgodba, ki jo pletem v večernih urah že nekaj tednov, je v resnici izpolnitev moje dolgoletne želje, da se povežem s sebi enakimi. Poklic, ki ga opravljam in za katerega se neformalno izobražujem že zadnjih deset let, je v Sloveniji sila redek. Prevod naziva poklica v slovenskem jeziku ne zajame vsega pomena, ki ga ima originalni izraz, t.j. fundraiser. Poslovenjene različice so zbiratelj sredstev, pridobivalec sredstev, organizator zbiranja sredstev. Vendar nobena ne ustreza v popolnosti, saj zaradi slabe razvitosti te dejavnosti v nepridobitnih organizacijah, mogoče sploh še ni potrebe po iskanju primernejšega izraza.
Fundraiser je preprosto tisti, ki omogoča, da organizacija deluje. Tisti, ki zagotovi sredstva, skrbi za njihovo plemenitenje, za stalno financiranje programov in projektov. Fundraiser je tudi tisti, ki predstavlja vest organizacije in običajno želi nadzirati porabo zbranih sredstev. Pri slednjem se že kaj rado zatakne, ker ponavadi ne pustimo, da bi nam kdo gledal pod prste, pa čeprav bi nam bilo to v korist. Pravi fundraiser mora vedeti, kam so šla zbrana sredstva. To je nuja, to bi moralo biti nekaj samoumevnega. Pri nas pa se to marsikje obravnava kot sila nesramno vtikanje nosu v ‘tuje’ zadeve.
Kot pravi moja povsem nova, a zelo srčna kolegica fundraiserka, moramo ob dveh ponoči, če nas nekdo butne iz postelje, vedeti točno za vsak cent, kam je šel. In se povsem strinjam z njo. Spomnim se, koliko ponudb za delo zbiratelja sredstev sem že dobila v svojem življenju. In spomnim se žarkih pripomb na more prvo vprašanje – Mi lahko poveste, kam gre denar, ki ste ga dobili od donatorjev? Večkrat so ocenili, da sem prefirbčna, si mislili svoje, mogoče pa je koga tudi malo zapekla vest. Dejansko mi nihče od teh ponudnikov ni znal povedati, kam je šel zbrani denar, ali pa so točno vedeli, da ni šel za prave namene.
Imam to srečo, da v organizacijah, ki so mi (bile) blizu, vem za vsak cent, kam je namenjen in koliko ljudi, uporabnikov, koristnikov programa ga je bilo deležnih. Tako se da delat. To je največja svoboda. In ker tako svobodo privoščim še drugim, sem se s podporo kolegov odločila združiti slovenske fundraiserje, ki isto mislimo, da si pomagamo, medtem ko močnejši in z več znanja lahko še v večji meri pomagamo drugim, koristnikom naših programov.
Srečanje zbirateljev sredstev bo 26. in 27. oktobra v Cerknem. Nanj vabim vse tiste, ki že zbirate sredstva in bi radi spoznali sebi enake. Sodeč po sedanjih prijavah in odzivih bo na srečanju predstavljenih najmanj 10 različnih nepridobitnih organizacij, kar bo dejansko omogočilo, da se veliko naučimo eden od drugega. Tako da pričakujem zanimiv in razburljiv zaplet zgodbe na tem mojem listu, ki ga berem in ga bom zagotovo prebrala do konca. Tudi vas vabim, da nanj napišete kakšen stavek.
ZGAGA 