Zadnjič sem se tukaj razpisala točno dva meseca nazaj. V tem obdobju se mi začela neznansko hitro odvijati ena nova zgodba v življenju in posvetila sem ji vsak trenutek svojega prostega časa. O njej boste še slišali, brez skrbi. Sem pa prav tako v teh dveh mesecih, ki so bili polni raznoraznih bolj ali manj pomembnih dogodkov, večkrat trčila v ljudi, ki so mi ob mojih pomislekih, opombah in pritožbah (sitnca jaz), modro svetovali: Vrzi to čez ramo!
Nikoli se nisem imela za kakšno upornico, čeprav so mi moji bližnji večkrat dali vedeti, da se ne pustim kar tako. Sama sem to dojemala kot pozitivno trmo, ki mi je v največ primerih pomagala, da sem uveljavila svoj prav, ki se je na koncu velikokrat izkazal za edino prav. In potem izjave a la, uf, še dobro, da smo tako naredili, kot si ti rekla, še dobro, da sem te takrat poslušala, ipd.
In ker se nimam za upornico, temveč človeka, ki vztraja pri svojem, sem se spopadla z več vprašanji o tej reakciji ljudi na težave. Sem res jaz tako smotana, da se obremenjujem z brezveznimi stvarmi? So to res brezvezne stvari? Ali samo jaz ocenjujem, da je to pomembno, drugim pa ni mar? A drugi kar pustijo, da tako pomembne stvari gredo mimo njih? Kaj pa če to delajo vsi, pa sem le jaz spet en vesoljec? Na kakšnem svetu pa jaz živim? Je to mogoče razlog za razmere, v katerih smo se znašli? Bi res mogla vreči razna namigovanja, grdo vedenje, goljufije, laži, privoščljiva podtikanja, nepravična obrekovanja, katerih so deležni moji ljudje, čez ramo?
Ne, nikoli. Če jih, verjamem, da svet ne bo nikoli boljši. Ne vem, če ste eni tistih, ki imamo srčno rad ljudi, ki ti povejo v faču (kot reče Iztok Mlakar), kar ti gre. Sama jih malokrat slišim, iskreno niti ne vem, kaj bi mi lahko očitali. (Če je foušija vmes, pa sem itak lahko vsakdan na tapeti, tako kot verjetno vi, ki to berete.) Imeti kompanijo, ki mi pove, da misli, da nečesa ne delam prav, mene totalno osvobaja. Jaz se pred njimi lahko zagovarjam, lahko pokažem moj vidik in največkrat se vsemu iz srca nasmejimo. Na jasnem smo si, odnosi so boljši, globji. Ob hudih časih si stojimo ob strani, kar mi veliko pomeni.
Kdaj ljudje ne želimo videti ne vedeti resnice in vsebine tovrstnih pogovorov z ljudmi, ki nas imajo radi, pogostokrat preslišimo. Žal je temu tako. Lahko pa se odločimo in prisluhnemo. Noben strokovnjak vam ne bo dal boljšega nasveta kot najboljši prijatelj. In najboljši prijatelj, ki je verjetno tudi človek na mestu, vam nikoli ne bo svetoval, da nekaj vržete čez ramo. Verjetno vam bo pomagal uvideti, če je stvar, ki vas obremenjuje res vredna vašega premlevanja, spraševanja, sekiranja. In to je najbolj pomembno.
Ko odrastemo, naj bi dejansko imeli to sposobnost, da bi znali oceniti, kaj je vredno našega časa, truda, energije, sekirancije, in kaj ni. In ker sem deloma tudi sama odrasla (deloma pa sem še kar otrok, ker je svet skozi otroške oči toliko lepši), se v marsikatere stvari ne poglabljam več, ker tega niso vredne. Postavljanje prioritet v življenju je mogoče sprva težko, potem pa se stvari popolnoma razjasnijo. Tukaj igrajo vloge tudi naše vrednote, katere naši najbližji verjetno dobro poznajo in razumejo.
Drugače je z ljudmi, s katerimi se srečamo iz tega ali onega razloga manjkrat. Z njimi občasno poslujemo ali sodelujemo v kakšnem projektu. Čeprav se jih poizkusimo navaditi, nas ne bodo nikoli razumeli. Vrednote so druge, prepričanja, predvsem pa metode, da dosežejo tisto, kar želijo. Zaradi svojih (ne)uspešnih metod, je očitno zanje prav, da se nevljudno obnašajo, prostaško izražajo, hinavijo in spravljajo druge ljudi v slabo luč, (seveda, da bi bili oni v toliko lepši.) Jaz tega ne toleriram. Povem naprej, povem ven, ker nočem, da se mi kje nabira. Povem direkt, predlagam rešitve. In kaj dobim nazaj?
Saj že veste, vrzi to čez ramo. Ne bom, če bom že kaj metala, bom take ljudi vrgla iz svojega življenja.
In verjetno se bom tudi še sekirala, ker ene stvari so tega vredne. In rezultat mojega sekiranja, ki je v resnici le poglobljeno premišljanje o teh stvari, bodo sveže rešitve, ki verjetno ne bodo v pomoč samo meni, temveč verjetno tudi vsem tistim, ki so/ste mi blizu.
ZGAGA 