Ste kdaj razmišljali o akcijah nekaterih podjetij, ki ob koncu leta namesto, da bi obdarili svoje zveste stranke, raje donirajo humanitarnim organizacijam? Lepo. Čudovita PRovska sporočila se tipkajo kar sama od sebe. Imenitna zgodba za branje v časopisju. Vendar, je ta poteza res učinkovita za podjetje?
Podjetja leta in leta vlagajo v svojo bazo strank. Leta in leta kvalitetnih odnosov in zadovoljnih strank je potrebnih, da nekomu rečemo poslovni partner. In teh je tako kot v osebnih življenjih malo. Največkrat jih bomo prešteli na prste ene roke. Kljub ljubkemu PRovskemu sporočilu, da se podjetje letos ne bo lotilo obdarovanja svojih poslovnih partnerjev, se za te najbližje vedno najde kakšna steklenica dobrega vina ali kakšen drug priboljšek.
Lanskega decembra sem malokrat slišala za ta način neobdarovanja, pa vam zaupam, zakaj menim, da je do tega prišlo:
- fora je že obrabljena, mediji tega ne vidijo več kot zanimive zgodbe in jih ne objavljajo razen v primeru, da podjetje plača oglasni prostor, kar podjetje dodatno stane
- podjetjem se ne da, da bi iz te donacije naredili boljšo zgodbo. Oni so že donirali, ni to dovolj?
- z objavo zneska donacije so si ljudje lahko mislili, koliko jim je ostalo šele zanje, če dajo toliko samo za darila
- NVO-ji podjetjem ne utemeljijo zadovoljivo, da je njihovo neobdarovanje partnerjev doseglo svoj namen.
- davčne olajšave, ki so jih podjetja tako lahko uveljavljala, tudi slučajno niso pokrila stroškov ‘oživljanja’ starih zvestih strank, (ki bo sledilo tekom leta), kot so to poprej uspešno dosegali z darili ob zaključku leta
- Deljenje na večvredne in manjvredne: Ključnim strankam/naročnikom se je darila kupovalo kljub prisrčnim sporočilom v medijih in elektronskih sporočilih. Zaradi tega so jih tisti, ki niso prišli v ‘ožji izbor’, prej ali slej dobili na laži, kar pa je ni ravno spodbudno za nadaljnje dobre poslovne odnose
- z akcijo prejšnja leta niso dosegli namena, tj. dviga ugleda podjetja v družbi oz. niso znali izmeriti učinkov akcije, ne NVO ne podjetja
- preslaba komunikacija tako o akciji, kot o skupnem sodelovanju in skupnih ciljih ter vrednotah
- premalo raziskovanja o učinkovitih NVOjih, za kar lahko tudi sami sebe pošteno okaramo. Premalo se posvečamo osveščanju, da smo strokovno usposobljene in kadrovsko močne organizacije s še kako pomembnim poslanstvom.
Vedno je dobro najti način, kako reči hvala, izraziti spoštovanje in si izreči dobre misli. Tako NVO-ji kot podjetja. Dobro je, da to naredimo tako po svoje, kot tega ne naredi nihče drug.
Če tega ne mislimo narediti iskreno, je menda res bolje, da doniramo neznani (morda celo neobstoječi) dobrodelni organizaciji (pomembno je vendar, da se lepo bere in sliši). Tako privarčujemo na času, energiji, pa še z ljudmi se nam ni treba ukvarjati. Groteskno, ampak se bojim, da marsikdo dejansko tako misli. S takim vedenjem nevede pove, da je sam sebi povsem zadosti.
Če sami pri sebi začutimo take vzgibe, se pejmo solit. In to takoj.
ZGAGA 